Telefon: 03 710 28 60, 051 454 457, fax: 03 710 28 61

Zgodovina

FRIDERIK ŠIRCA - RISTO SAVIN

      11. 7. 1859 - 15. 12. 1948

Skladatelj Risto Savin se je rodil 11. julija 1859 kot Friderik Širca v Žalcu v hiši št. 6, ki nosi letnico 1669. Rodil se je kot zadnji izmed šestih otrok očeta Ernesta in matere Barbare, rojene Žuža. Že kot otrok je rad prepeval. Ljudsko šolo je obiskoval v Žalcu in Celju, realko pa v Ljubljani. Že v tem času se je bolj zanimal za glasbo kot za šolske predmete. Prepeval je na koru in se učil klavir. V svet glasbene teorije ga je prvi uvedel upokojeni učitelj Mihael Vučnik, ki je živel pri bratu v Žalcu.

Ko je bilo Frideriku 14 let, je uglasbil neko cerkveno zborovsko skladbo, ki so jo na žalskem koru radi prepevali. Njegovo ustvarjalno začetništvo je ostalo pri osamljenem poskusu, glasbeno pa je poslej deloval kot pevec - baritonist in kot spremljevalec s klavirjem. 

Leta 1878 je kot prostovoljec vstopil v topniški polk v Gradcu, kjer je l. 1881 postal rezervni topniški poročnik. Pol leta je bil doma v Žalcu, potem pa na Dunaju opravil izpit za aktivnega topniškega poročnika. Prav gotovo je na odločitev, da postane vojak, vplival neugoden gmotni položaj, ki je Friderika silil, da se čimprej osamosvoji. Prvo službo je dobil v Osijeku od 1881 do 1884, ko je vstopil v višjo topniško šolo na Dunaju in jo končal leta 1886.

Na Dunaju se je seznanil z družabnim življenjem. Obiskoval je opero in gledališče, ki sta vplivala na dramatsko gradnjo njegovih kasnejših glasbenih del. Istega leta je bil premeščen v Banja Luko, od tam pa v Sarajevo do leta 1888. Tu je nastalo nekaj zborovskih skladb in samospevov, na prireditvah pa se je pojavljal kot pevec in klavirski spremljevalec.

Zaradi njegovega vsestranskega delovanja v javnosti si je zaradi vojaškega poklica izbral psevdonim Risto Savin. Risto Savin ali Hristo je bilo pogosto bosansko ime, s Savinom pa je izrazil svoje krajevno poreklo.

Ko sta mu leta 1888 umrla starša, je pretresen zaprosil za premestitev v Prago.

Tu se je pričel učiti glasbene teorije pri Griedrichu Hesslerju. Leta 1890 je bil premeščen v Przemysl, leta 1891 pa na Dunaj, kjer je do leta 1897 poučeval geografijo in vodil pevski zbor na tamkajšnji topniški kadetnici.

Prihod na Dunaj je bil po Sarajevu in Pragi najvažnejši za njegov glasbeni razvoj. Dunaj je nudil takrat odlične glasbene prireditve. Tu si je Risto širil glasbena obzorja, spoznal velike glasbenike (Kubelik, Grieg). Pri Robertu Fuchsu je študiral pet let. Učil se je harmonije, kontrapunkta, kompozicije in inštrumentacije. Za resnejše začetke skladanja štejemo dela, nastala po letu 1891, ko mu je bilo 32 let.

Prve samospeve je Savin zavrgel. Naslednji samospevi so bili vsi komponirani na nemška besedila. V letih 1893-1895 se je posvečal predvsem komorni in orkestralni skladbi. Leta 1894 je napisal prvo klavirsko skladbo Pavliha na potovanju.

V šestih klavirskih skladbicah je že uporabil slovenska besedila iz slovenskih pesmi, Prešernove verze, še posebno pa so mu ugajale Pesmi Antona Aškerca. Tri Aškerčeve balade op. 3 so bile Savinova prva publikacija in so bile hkrati pomemben mejnik v Savinovem delovanju, kot tudi v slovenskem samospevu nasploh. Jeseni leta 1895 je pisal bratu Josipu: »Moj glasbeni študij lepo napreduje in z glasbeno teorijo bom letos končal. Oddahnil si bom, kajti za slabo situiranega častnika ni malenkost, če žrtvuje 40-50 goldinarjev mesečno umetnosti. Sedaj se ukvarjam s svobodno kompozicijo, skomponiral sem klavirsko sonato in bom prešel po božiču k orkestraciji.« In nadaljuje: »Kako se bom potem usmeril, ne morem reči. Nemška glasba, ki jo je nakazal Wagner, mi ne prija, ne govori mi iz duše in najrajši bi se odločil za internacionalno smer«.

Vojaška služba ga je leta 1897 preselila v Prago, leta 1899 pa na Dunajsko Novo mesto.

Leta 1901 se je za dve leti vrnil v Prago. Vse skozi je vneto študiral (privatno) in komponiral. Na Aškerčevo besedilo je leta 1898 napisal opero Poslednja straža, ki so jo prvič uprizorili leta 1906 v Zagrebu, leto kasneje pa še v Ljubljani. Leta 1898 je uglasbil tri moške zbore (Zori rumena rž, Ponočni stražnik in Tehtni vzroki) ter samospev Skala v Savinji. Leta 1900 je nastal samospev Zimska idila, leta 1902  pa zborovska skladba Mi vstajamo, prav tako na besedilo Antona Aškerca, ki je izzvala v slovenski javnosti val navdušenja.

 Leta 1903 se je iz Prage preselil v Varaždin do leta 1907. Tu je nastala prva izdaja opere Lepa Vida, ki je bila krstno uprizorjena 18. 12. 1909 v Ljubljani. Leta 1907 se je selil v Lugoj, leta 1908 v Belo cerkev kot major, leta 1912 pa v Budimpešto s činom podpolkovnika in službo komandanta topniškega polka. Tu je nastala druga, predelana izdaja Lepe Vide. Vojna vihra je zajela tudi Rista, ki je sredi vojne (7. 3. 1917) zaprosil za upokojitev. Kot genaralmajor je v Leobnu zapustil vojaški poklic in se posvetil komponiranju. Preselil se je v Žalec, kjer se je ukvarjal s kmetovanjem in hmeljarstvom, predvsem pa s komponiranjem. To je bilo obdobje velikih sprememb: konec vojaške službe, konec I. svetovne vojne, nastanek nove države.

Doma v Žalcu je napisal svojo drugo veliko opero in jo naslovil Gosposvetski sen. Prvič je bila opera izvajana 1. 12. 1923 v Ljubljani. Nastal je prvi balet Čajna punčka. Najznačilnejše delo tega obdobja pa je opera Matija Gubec (1923). V svojem sedemdesetem letu se je januarja 1929 poročil z Olgo, vdovo Bergmann, rojeno Potočnik. Preselila sta se na Savinovo pri Ptuju do leta 1935, ko sta se po smrti brata Josipa spet preselila na posestvo v Žalec. V tem obdobju je ustvaril precej zborovskih pesmi, tudi za otroške zbore. Skladal je do svojih zadnjih dni, ko je 15. decembra 1948 njegovo srce dokončno zastalo, tri dni kasneje pa je bil pokopan v rojstnem Žalcu.

Datum objave: 05.04.2011
KOLEDAR DOGODKOV
sreda, 25.10.2017
Žalec - dvorana, ob 17:00
sreda, 25.10.2017
Dvorana GŠ Žalec, ob 18:30
četrtek, 26.10.2017
OŠ Prebold, ob 10:00
petek, 27.10.2017
OŠ Braslovče, ob 11:00
sreda, 22.11.2017
Dvorana GŠ Žalec, ob 18:30
četrtek, 07.12.2017
Dom II. slovenskega tabora, Žalec, ob 19:00
ponedeljek, 11.12.2017
Dvorana Glasbene šole, ob 18:00
sreda, 20.12.2017
Cerkev sv. Nikolaja Žalec, ob 19:00
GALERIJA
AVDIO & VIDEO
Copyright © 2011 Glasbena šola Risto Savin Žalec  |  eGlasbenaŠola.si