Nižja glasbena šola Žalec
Začetki brez samostojne stavbe …
Na večkrat izraženo pobudo prebivalcev Žalca in okolice, ki se je porodila predvsem zaradi oddaljenosti od glasbene šole v Celju, v katero se je želelo vpisati vedno več učencev, možnosti za to pa je bilo vedno manj, in potrebe po kulturnem dvigu mladine, je Občinski ljudski odbor na svoji seji 3. 9. 1957 sprejel odločbo o ustanovitvi Nižje glasbene šole v Žalcu. Za vršilca dolžnosti upravitelja je bil imenovan Drago Predan, prvi učitelji pa so bili: Jerica Pečarič (klavir), Alojz Šutej (pihala in trobila) in Marjan Kozmus (harmonika). To so pionirji razvoja glasbenega šolstva v Žalcu, ki so vsak na svoj način vtisnili v zgodovino glasbene šole neizbrisen pečat.
Drago Predan je bil ljubiteljski glasbenik in osnovnošolski učitelj in zaradi tega tudi kratek čas aktiven v projektu glasbene šole, kljub temu pa je s svojim delom v pravem trenutku veliko prispeval k razvoju glasbenega šolstva v Žalcu. Bil je prvi, ki je prevzel odgovornost upravljanja šole in s tem glasbeno šolo popeljal na pot razvoja, katerega 60-letnico obeležujemo v tem času.
Po pripovedovanju vnuka se je Jerica Pečarič rodila v Litiji kot Gertrude Pečarič, njeni predniki pa so izhajali iz Avstrije. Zaradi političnih razlogov in okolja je prevzela ime Jerica. S svojo družino je živela v upraviteljskem stanovanju osnovne šole v Gotovljah, saj je bil njen mož Boris Pečarič šolski upravitelj. Dolžnosti upravitelja je za njim prevzel Drago Kumer, katerega sin, prav tako Drago, je čez leta
postal učitelj naše glasbene šole. Naslednji del pripovedi gospoda Pečariča sicer ni v neposredni zvezi z glasbeno šolo, je pa kot podatek zanimiv, zato ga želimo zapisati. Oče Jerice Pečarič, višji geometer Emanuel Schwikert, je odmeril najvišjo točko Triglava in parcelo Jakobu Aljažu in mu s svojim posredovanjem omogočil tudi nakup te parcele, na katero je ta potem postavil znameniti Aljažev stolp.
Delovanje Jerice Pečarič v glasbeni šoli je bilo kratkotrajno, saj se je že leta 1959 z družino in svojim klavirjem preselila v Ljubljano.
Tudi Alojz Šutej je na glasbeni šoli zaradi zdravstvenih razlogov deloval le kratek čas, a se je s svojim delom in novostmi, ki jih je uvedel, zapisal v zgodovino šole.
Prispevek Marjana Kozmusa v delovanju šole je pravzaprav poseben, saj je deloval na šoli od samega njenega začetka pa do svoje upokojitve in še potem nekaj časa kot zunanji sodelavec. S svojim pedagoškim delom, z vodenjem harmonikarskega orkestra od samih začetkov delovanja, z
delom na področju zborovodstva in na področju kulturnih dejavnosti v Žalcu nasploh, je dodobra zaznamoval glasbeno šolstvo in kulturni razvoj v Žalcu.
Že prvo šolsko leto 1957/58 je dokazalo upravičenost ustanovitve glasbene šole, saj se je vanjo že ob ustanovitvi vpisalo 62 učencev. Šola ni imela svojega klavirja, prostorska ureditev pa je bila vse prej kot ugodna. Pouk so namreč izvajali v privatnem stanovanju Jerice Pečarič v Gotovljah, v sindikalni dvorani podjetja Gradnja Žalec in v stranskih prostorih dvorane kina. Začetno poučevanje je potekalo brez učnih načrtov, pouk pa je že takrat potekal individualno. Nauk o glasbi se ni poučeval skupinsko, tako kot smo navajeni danes, ampak je vsak učitelj teoretično umetnost glasbe razlagal pri individualnem pouku. Delovanje glasbene šole se je leta 1958 razširilo še v prostore osnovne šole, število učencev pa je že počasi naraščalo. Po pričevanju Zdravka Pečariča je znano, da je v tem obdobju Jerica Pečarič za namene poučevanja učencev glasbene šole še vedno uporabljala svoje stanovanje v Gotovljah, medtem ko je trikrat tedensko hodila poučevat v prostore osnovne šole v Žalcu. Prav tako se je v pozitivno smer začela obračati izobrazbena struktura zaposlenih. 14. januarja 1958 je šolo obiskal Egon Kunej in izvedel inšpekcijski pregled šole, ki je bil prvi tovrstni pregled na šoli. Iz zapisnika omenjenega pregleda izhaja, da je glasbena šola imela v teh časih svoj oddelek tudi v Šempetru, žal pa drugih dokumentov ali pričevanj, ki bi to potrjevali, ni.
Nauk o glasbi postane predmet, uvedejo se učni načrti …
Upraviteljske posle šole je leta 1959 prevzel Alojz Šutej, prvi stalni učitelj šole, ki je uvedel kar nekaj novosti in izboljšav pedagoškega dela. Prvič se je samostojno, kot predmet, začelo poučevati nauk o glasbi, uvedli pa so se tudi učni načrti za klavir, violino, pihala in trobila. Prostori delovanja šole so ostali isti, le privatno stanovanje Jerice Pečarič so prenehali uporabljati v službene namene. Po pričevanju
Januša Rasiewicza, našega učitelja trobil, ki se spominja tistih časov, je šola takrat dobila prostor v Bergmanovi vili v Žalcu. Žal o tem ni ohranjenih nobenih drugih dokumentov ali pričevanj.
V tem letu so ustanovili tudi šolski orkester in harmonikarski orkester, z namenom upravljanja šole pa je začel delovati tudi šolski odbor, katerega člani so bili: Angela Pevec, Janko Kraševec, Ivan Rojc, Antonija Antloga, Mira Pejovnik in Alojz Šutej.
Šola dobi svoje prostore …
V letu 1960 je delo upravitelja šole prevzela Nada Šelih, šola pa je dobila prostore v zgradbi bivše Občine Žalec. Prostori so bili majhni, temni in vlažni, kljub temu pa so za šolo predstavljali pridobitev izjemnega pomena, saj je vsa glasbena dejavnost potekala pod eno streho. V tem času so na šoli poučevali klavir, violino, pihala, trobila in harmoniko. Zelo uspešno sta že takrat delovala orkester,
ki ga je vodila Nada Šelih, in harmonikarska zasedba, ki jo je vodil Marjan Kozmus. Zabeleženih je bilo osem samostojnih nastopov in zaključna produkcija, kar je bilo za tisti čas zelo veliko. V tem obdobju je šolskemu odboru predsedoval Janko Kraševec, šola pa je pridobila dva stara pianina, harmoniko in nekaj starega pohištva. Zaradi rahlega upada učencev si je učiteljski zbor v letu 1961 zadal nalogo, da pripravi čim več javnih nastopov z namenom promoviranja glasbene šole v širši okolici. To jim je v celoti uspelo, saj so se predstavili na dvajsetih nastopih, od katerih sta bila najbolj pomembna nastop
na Okrajni reviji v Rogaški Slatini in na Občinski reviji v Šempetru. Število učencev je ponovno naraslo, saj jih je bilo že 89. Mesto upraviteljice šole je leta 1962 zaradi odhoda v Slovenske Konjice zapustila Nada Šelih, njene naloge pa je prevzel Zoran Kovač.
Zaradi bolezni je prišlo tudi do nekaj zamenjav v učiteljskem zboru, na novo pa se je uvedel pouk pripravnice, ki ga je obiskovalo 13 učencev. Najbolj uspešnim učencem so prvič podelili knjižne nagrade, šolskemu odboru pa je še vedno predsedoval Janko Kraševec. Žal je v tem času podlegel zahrbtni bolezni prvi redni upravitelj in učitelj glasbene šole Alojz Šutej.
Utesnjenost, pomanjkanje učiteljev, nov oddelek, ustanovitev delovne skupnosti
V letu 1963 se je prvič pojavila problematika, ki je aktualna tudi danes. Zaradi utesnjenosti prostorov in pomanjkanja učiteljev so pri vpisu v šolo odklonili kar nekaj otrok, vpisanih pa jih je bilo 99. V tem letu se je na novo ustanovil oddelek za kitaro, ki ga je vodil Ivan Arnšek, delovanje šole pa se je razširilo. Glasbeno so se otroci lahko izobraževali v okviru pripravnice in se učili igranja na klavir, harmoniko,
violino, pihala in trobila ter kitaro, nauka o glasbi pa so se lahko učili v okviru šestih razredov. Svoje znanje so pokazali tudi na različnih nastopih. Tega leta so ustanovili organ družbenega upravljanja, ki se je imenoval Delovna skupnost, predsedoval pa ji je Marjan Kozmus. Delovna skupnost je s svojim delom pričela zelo zagnano, razpravljali pa so o vedno aktualnih temah: zaključni račun, razni pravilniki, učni uspehi in podobno. Prispevek za šolanje je znašal 600 takratnih dinarjev.
V izjemni prostorski stiski še dodatna učilnica, pritiski za ustanovitev oddelkov tudi v Preboldu, na Polzeli in na Vranskem ...
Leta 1965 je šola v obstoječi zgradbi pridobila dodaten kabinet za individualni pouk, ves čas so v skladu z zmožnostmi posodabljali sredstva za delovanje šole in notranjo opremo. Nastopi so se vse do izgradnje nove šole in kulturnega doma odvijali v Hmeljarskem domu. Šolo je ponovno obiskal svetovalec Egon Kunej, ki je zelo pohvalil delovanje šole in nastope, izrekel pa več pripomb na prostorske pogoje in priporočal Občini, da zagotovi šoli ustreznejše prostore.
Leta 1966 so se okrepile zahteve po ustanovitvi oddelkov v Preboldu, na Vranskem in na Polzeli. Žal so bili razpisi »po novih učnih močeh« neuspešni, zato je šola delovala le v Žalcu. Vodenje Delovne skupnosti je prevzela Manja Premelč, šola pa se je izkazovala na vedno več nastopih tudi izven Žalca.
Tako smo zaključili prvih deset let in zakorakali v drugo desetletje …
V duhu vedno večjega števila učencev, prostorske stiske in pomanjkanja strokovnega kadra se je leta 1967 izteklo prvih deset let glasbenega izobraževanja v Žalcu. Šolanje je dotlej zaključilo že nekaj sto učencev, marsikateri med njimi je nadaljeval šolanje na srednji stopnji glasbenega izobraževanja. Med njimi je bil tudi naš sedanji profesor trobil Januš Rasiewicz. Število učencev je ponovno nekoliko
upadlo, število oddelkov je ostalo nespremenjeno, šola pa je postala bogatejša za mali godalni orkester. Drugo desetletje delovanja šole je poleg vseh ostalih aktivnosti zaznamovalo odpiranje oddelkov v Preboldu, na Polzeli in na Vranskem, šolo pa je ponovno obiskal svetovalec za glasbeno šolstvo, tokrat Pavle Kalan, ki je pregled delovanja šole povzel z naslednjimi besedami: »V skromnih razmerah,
ki v njih šola deluje, glasbena šola v Žalcu zadovoljivo opravlja svoje poslanstvo.«
Enoizmenski pouk v osnovnih šolah,proste sobote, nova šola …
Leta 1970 se je slabim prostorskim pogojem in posledično neprimernim pogojem dela pridružila nova težava. Osnovne šole so v tem obdobju prešle na enoizmenski pouk, uvedle pa so se tudi proste sobote, ki jih je bilo v glasbeni šoli zaradi pritiska učencev za pretežno popoldanski pouk težko realizirati. To je poslabšalo že tako zahtevne pogoje dela, kar pa je premagovala dobra volja zaposlenih zaradi pričakovanja nove šolske zgradbe v Aškerčevi ulici, ki so jo pričeli graditi hkrati z gradnjo vrtca. Zaradi sočasne gradnje so prihranili nekaj sredstev, tako da je celoten strošek znašal 530.000 takratnih dinarjev.
Zavod za glasbeno izobraževanje "Risto Savin" Žalec
Nova šola in preimenovanje…
V nestrpnem in veselem pričakovanju je napočil 8. marec 1972, ko so slavnostno odprli novo šolo. Ob tej priložnosti je delovna skupnost glasbene šole podala predlog o preimenovanju šole, ki ga je podprla Skupščina občine Žalec s svojim aktom z dne 26. 11. 1971. Šolo so poimenovali po skladatelju Ristu Savinu, imenovala pa se je Zavod za glasbeno izobraževanje "Risto Savin" Žalec.
Tako smo dobili šolo, ki pa jo je bilo potrebno še opremiti. Sredstva za opremo šole so zbrali pri gospodarskih organizacijah Občine Žalec, veliko vlogo pri tem pa je imel tudi današnji častni občan Občine Žalec gospod Janez Meglič. 15. aprila 1972 je šolo ponovno, tokrat na podlagi prošnje občinske skupščine, obiskal pedagoški svetovalec Pavle Kalan. Ob pregledu je ugotovil, da so možnosti šole
zelo velike, kvaliteta dela na primerni višini, normalno delo pedagoškega zbora pa moti pogosto menjavanje učiteljev. Nova stavba je pomenila nov zagon kolektiva, zato je delo v novih razmerah potekalo odlično. Žal so kmalu ugotovili, da pri gradnji nove stavbe niso dovolj pozornosti posvetili specifiki pouka v glasbeni šoli, zato je bilo treba poskrbeti še za zvočno izolacijo, ki je zahtevala dodatna sredstva.
Pojavijo se prvi dislocirani oddelki …
Polzela
1. 9. 1972 je na Polzeli, pod okriljem KUD Svoboda Polzela in s strokovnim vodstvom Glasbene šole "Risto Savin" Žalec, pričel delovati oddelek glasbene šole. Učitelji so poučevali harmoniko, klavir in nauk o glasbi. Poleg 145 vpisanih učencev v Žalcu je bilo vpisanih še 19 učencev na Polzeli. Že dve leti po ustanovitvi je dislocirani oddelek dobil svoje prostore v prenovljenem Kulturnem domu na Polzeli.
Vransko
Štiri leta kasneje, to je v šolskem letu 1976/77, je v prostorih Doma kulture na Vranskem začel delovati dislocirani oddelek, v katerem so, prav tako kot na Polzeli, poučevali klavir, harmoniko in nauk o glasbi. Vpisanih je bilo 25 učencev. Šola je tako v prvih dveh desetletjih uspešno sledila svojemu poslanstvu in upravičevala svoj obstoj. Če se ozremo na to obdobje, lahko ugotovimo, da so se dejavnosti razvijale, izboljševali pa so se tudi pogoji zadelovanje zaposlenih.
Ob 20-letnici svojega delovanja je bilo v glasbeno šolo vpisanih že 242 učencev, poleg matične šole v Žalcu pa sta delovala tudi dva dislocirana oddelka. Na šoli je poučevalo devet stalno zaposlenih učiteljev in pet honorarnih sodelavcev. Na žalost pa so v tem obdobju nastopile tudi določene težave. Zaradi velikega upada števila učencev violine (ostala sta le dva učenca) so ta oddelek leta 1974 ukinili. Oddelek po tej ukinitvi ni deloval vse do šolskega leta 1981/82.
VIO Žalec, TOZD Glasbena šola "Risto Savin" Žalec
Glasbena šola se je leta 1977 preimenovala v VIO Žalec, TOZD Glasbena šola "Risto Savin" Žalec. Takrat se je namreč ustanovila Vzgojno-izobraževalna organizacija VIO Žalec, vsi samoupravni akti pa so bili usklajeni z Zakonom o združenem delu in kot takšni predloženi sodišču za novo registracijo.
Prehod v tretje desetletje svojega delovanja je glasbena šola dočakala kot uspešna izobraževalna ustanova, ki so jo vseskozi pestile kadrovske težave in neuspešni razpisi za prosta delovna mesta. Zato so na šoli poučevali tudi študentje, kar je povzročalo pogoste odpovedi pouka in menjave urnikov; kadrovske težave pa so stopnjevale stalne menjave učiteljev.
Prebold
V šolskem letu 1977/78 je bil v prostorih osnovne šole ustanovljen oddelek v Preboldu, vpisanih pa je bilo 27 učencev, ki so se lahko učili igranja na klavir in harmoniko ter obiskovali 2. razred nauka o glasbi.
V tem času se je šola lahko pohvalila z 268 učenci, z matično šolo v Žalcu ter z oddelki na Vranskem, Polzeli in v Preboldu. V okviru izobraževanja na šoli so lahko učenci obiskovali pripravnico in nauk o glasbi ter se učili igranja na klarinet, harmoniko, klavir, flavto, kitaro in trobila. Vseskozi je na šoli deloval tudi harmonikarski orkester, žal pa še vedno ni bilo oddelka za violino. Materialne pogoje v tem obdobju lahko označimo kot dobre, se je pa počasi že začela nakazovati prostorska utesnjenost , vseskozi je bila prisotna tudi potreba po ustreznih učiteljih.
Šolsko leto 1978/79 je zaznamoval do tedaj največji vpis, saj je bilo v glasbeno šolo vpisanih kar 283 učencev. Ker pa se je šola še vedno soočala s staro težavo pomanjkanja strokovnega kadra, so morali pri vpisu zavrniti okoli 30 otrok. Šolske aktivnosti so se po zaslugi prizadevnih učiteljev vztrajno nadgrajevale. Število individualnih nastopov, produkcij, nastopov v okoliških krajih, nastopov orkestra,
aktivnosti zbora delavcev, strokovnih aktivov in ostalih dejavnosti se je večalo, kar je seveda pomenilo velik prispevek k promociji šole in posledično večalo zanimanje in željo za vpis v glasbeno šolo.
Na Vranskem novi prostori
Tudi okoliški kraji so se z razumevanjem odzivali na potrebe glasbene šole. Tako je šola 15. novembra 1978 pridobila nove prostore v Kulturnem domu Frana Levstika na Vranskem. Takšni dogodki so bili za šolo izjemno pomembni, saj je pridobivanje novih učilnic pomenilo stalno izboljševanje pogojev dela. Bilo pa je seveda tudi nekaj težav. Enoizmenski pouk v osnovnih šolah je povzročil, da se je pouk v glasbeni šoli odvijal pretežno v popoldanskih urah, tja do poznih večernih ur, kar je povzročilo neugodje pri učiteljih in utrujenost otrok.
Gremo v glasbeno? Ne bo šlo … danes je torek …
Pojavila pa se je še dodatna težava. Zaradi uvedene prepovedi voženj ob torkih in četrtkih, je bil za učence iz oddaljenih krajev močno otežen obisk glasbene šole, zaradi neuspelih razpisov za prosta delovna mesta pa je bilo še vedno težko realizirati letne delovne načrte.
Ustanovitev pihalnega orkestra …
Šolsko leto 1979/80 je pomenilo prelomnico v delovanju orkestrov. Na šoli so delovali kar trije harmonikarski orkestri (Žalec, Polzela, Vransko), ansambel kitar in Mladinski pihalni orkester, ki je bil ustanovljen 23. 5. 1980 na pobudo takratnega ravnatelja Zorana Kovača. Šoli je pri reševanju finančnih težav uspešno pomagal Janez Kroflič. V tem času so kupili nove instrumente v vrednosti 15 milijonov starih
dinarjev, od katerih je kar 10 milijonov podarilo takratno podjetje Gradnja Žalec. Vse to je pomenilo odlične pogoje za delo pihalnega orkestra, zato se je godba pridno in z veliko vnemo trudila upravičiti zaupanje donatorjev. Kljub uspešnemu delu kolektiva pa niso mogli rešiti kadrovskih težav. Še vedno so pomanjkanje učiteljev reševali z zunanjimi sodelavci, pomanjkanje prostorov
pa je postajalo vedno bolj izrazito. Pristojni organi oblasti so v tem času predpisali nove učne načrte, ki jih je bilo treba usvojiti. Menjava generacij ni ogrozila delovanja harmonikarskega orkestra, uspešno pa se je razvijal tudi pihalni orkester.
Minilo je 25 let …
Glasbena šola je v šolskem letu 1981/82 praznovala 25. obletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti je prejela srebrni grb Občine Žalec ter zlato plaketo ZKO Žalec. V tem šolskem letu se je ponovno ustanovil oddelek violine, ki se vse od tedaj lepo razvija. Prav tako je začel delovati pevski zbor, ki sta ga uspešno vodili Marija Alatič in Tanja Cehner, zbor pa je bil redni spremljevalec prireditve Pesem
in mladost. Prireditev je delovala nekaj let, na njej so se predstavljali mladi pevci s svojimi skladbami. Idejni vodja prireditve in avtor mnogih takrat prvič predstavljenih skladb, od katerih so se številne ohranile vse do danes, je bil Marjan Kozmus.
Prostorska stiska …
V nadaljnjem obdobju se je pritisk za vpis v glasbeno šolo izjemno stopnjeval, tako da se je prostorska stiska razvila do te mere, da se je pouk odvijal celo v pisarni šole. V iskanju rešitev je bilo potrebno v učilnico preurediti celo garderobe za učence. V tem obdobju so na šoli delovali: harmonikarski orkester, mladinski pihalni orkester, pionirski pihalni orkester, godalni ansambel, ansambel kitar ter
trobilni kvintet.
V šolskem letu 1985/86 je zaradi prostorske stiske individualni pouk še vedno potekal v garderobi šole, medtem ko sta oddelek pihal in trobil ter pihalni orkester delovala v prostorih kulturnega doma.
V tem času je umrl dolgoletni ravnatelj Zoran Kovač, njegovo delo pa je v šolskem letu 1986/87 opravljal Marjan Kozmus, ki je na šoli deloval vse od njene ustanovitve. V tem letu se je prvič pojavila tudi komorna zasedba kljunastih flavt, ki jo je vrsto let uspešno vodila Marija Alatič. Naslednje leto (1987) je vodenje šole prevzela Tanja Cehner, ki je delo ravnateljice opravljala vse do svoje upokojitve leta 2010.
Vstopili smo v četrto desetletje, pouk tudi v Libojah …
Ob 30-letnici je glasbena šola prejela plaketo Krajevne skupnosti Žalec in Savinovo plaketo. V četrto desetletje svojega delovanja je vstopila z oddelki v Žalcu, na Polzeli, na Vranskem in v Preboldu. Delovanje v Žalcu se je zaradi prostorske stiske razširilo še v Dom II. slovenskega tabora, kjer je šola pridobila še dve učilnici za pouk harmonike. Poleg različnih komornih zasedb sta na
šoli vestno delovala pihalni in harmonikarski orkester, ki ga je od začetka do svoje upokojitve vodil Marjan Kozmus.
Javni zavod: Glasbena šola "Risto Savin" Žalec, p. o.
8. julija 1991 je bil v Uradnem listu RS, št. 4, objavljen Odlok Skupščine Občine Žalec o organiziranju javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja ter vzgoje in varstva predšolskih otrok. S tem odlokom je Vzgojno-izobraževalna organizacija, n. sol. o. Žalec, na podlagi 62. člena Zakona o zavodih, od 1. 1. 1991 nadaljevala delo kot Vzgojnoizobraževalni zavod Žalec, p. o., pod pogoji, pod katerimi
je bila 29. 12. 1992 vpisana v sodni register. V 2. členu tega odloka je v deseti točki zapisano, da se Organizacijska enota Glasbena šola "Risto Savin" Žalec organizira kot javni zavod
Glasbena šola "Risto Savin" Žalec, p. o., katere dejavnost je osnovna vzgoja in izobraževanje predšolskih in šolskih otrok, ki se opravljata po posebnem programu glasbene vzgoje.Zaposleni so v okviru organizacijsko preoblikovane šole vestno nadaljevali svoje delo. Tako se je v šolskem letu 1992/93, predvsem zaradi potreb pihalnega orkestra Liboje, pričel izvajati pouk tudi v Libojah, kjer so poučevali
trobila in pihala.
Ustanovitev kitarskega in simfoničnega orkestra …
V šolskem letu 1993/94 je pričel delovati še kitarski orkester, ki ga je vodila Marija Alatič. Do leta 1999 je imel že 35 članov, zato so ustanovili še mlajši kitarski orkester, leto dni kasneje pa celo simfonični orkester. Na šoli so delovale tudi različne komorne skupine. Oba orkestra sta s številnimi nastopi kmalu upravičila svoj obstoj in tako pomembno prispevala k promociji dejavnosti glasbene šole. Čeprav je bila prostorska problematika vseskozi prisotna, lahko ugotovimo, da je še posebej močno zaznamovala četrto desetletje delovanja glasbene šole . Odražala se je predvsem v delovanju matične šole na več lokacijah in v stalni potrebi po dodatnih prostorih v Domu II. slovenskega tabora. Vse to je jasno in nedvoumno nakazovalo potrebo po trajnejši rešitvi težave, ki jo je bilo mogoče odpraviti le z gradnjo nove šole.
Glasbena šola "Risto Savin" Žalec
Na prehodu iz četrtega v peto desetletje delovanja je bila glasbena šola ponovno organizacijsko preoblikovana. V Uradnem listu RS, št. 6/1997 z dne 7. 2. 1997 je bil objavljen Odlok o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola "Risto Savin" Žalec, katerega je na svoji 19. seji 19. decembra 1996, na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), 40., 41. in 140. člena
Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) ter 20. člena Statuta Občine Žalec, sprejel Občinski svet Občine Žalec. S tem odlokom je bilo
določeno poslovanje šole, katere ustanoviteljica je bila Občina Žalec, šola pa je delovala pod imenom Glasbena šola "Risto Savin" Žalec.
Zaposleni učitelji so še vedno učili v deljenih prostorih v Žalcu, na Polzeli, v Preboldu, na Vranskem ter v Libojah. Orkestrom so se pridružile številne manjše skupine, kot na primer tolkalna in
godalna. V šolskem letu 2000/2001 je glasbena šola pridobila dve večji učilnici v prostorih vrtca v Preboldu.
Delovanje v Libojah se zaključi, šola postane medobčinska.
Delovanje v Libojah se je prekinilo, delitev Občine Žalec na več občin pa je povzročila, da je glasbena šola svoje delo v šolskem letu 2001/2002 nadaljevala kot medobčinska šola. V uradnem listu št. 63/2001 z dne 31. 7. 2001 je bil objavljen Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola "Risto Savin" Žalec, ki so ga sprejeli Občinski sveti Občin
Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. S tem odlokom so omenjene občine ustanovile javni vzgojnoizobraževalni zavod Glasbena šola "Risto Savin" Žalec, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa so občine prevzele v razmerju števila prebivalcev. Ustanoviteljski deleži Občin so bili leta 2008 popravljeni, sicer pa šola še vedno deluje kot medobčinska šola.
Tako je bilo v prvem šolskem letu delovanja glasbene šole kot medobčinske šole vpisanih 236 učencev iz občine Žalec, 47 iz občine Braslovče, 57 iz občine Polzela, 53 iz občine Prebold, 9 učencev iz občine Tabor in 16 učencev iz občine Vransko. Poleg vseh zasedb, ki so takrat že delovale v okviru glasbene šole, je pod vodstvom Marije Alatič začela svojo pot še komorna zasedba kitar Musica Alegria, ki še
vedno deluje.
Braslovče in nova šola v Žalcu
29. septembra 2004 je bil po dolgih letih želja in usklajevanj položen temeljni kamen za novo šolo v Žalcu, pouk pa se je začel izvajati tudi v Braslovčah, kjer je bilo vpisanih 41 učencev. Glasbena šola je za svoje delovanje pridobila prostore v zgradbi Osnovne šole Braslovče, kjer deluje še sedaj.
Nova šola …
28. maja 2005 smo v Glasbeni šoli "Risto Savin" Žalec na pobudo Marije Alatič prvič organizirali srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov Slovenije, ki tradicionalno vsako drugo leto poteka v sodelovanju z RTV Slovenija. Naslednje leto, 28. julija 2006, pa smo slavnostno odprli prostore nove šole v Žalcu. Lepšega darila si ob bližnjem praznovanju 50-letnice delovanja ne bi mogli želeti.
Naših zadnjih deset let
Zgodilo se je …
Z odprtjem nove šole v Žalcu je bila odpravljena prostorska problematika, ki je zaposlenim v preteklosti predstavljala velike težave. Tako smo našim učencem lahko ponudili odlične pogoje izobraževanja, zaposlenim pa primerne pogoje delovanja. Dobri pogoji so porodili dobre ideje, zato smo leta 2008, na pobudo naše učiteljice klavirja Irene Kralj, ustanovili oddelek čembala, s katerim smo želeli
učencem približati umetnost muziciranja iz obdobja med 16. in 18. stoletjem. Pouk je potekal v matični šoli v Žalcu in v dislociranih oddelkih na Polzeli, v Preboldu, Braslovčah in na Vranskem.
1. januarja 2011 je vodenje glasbene šole prevzel Gorazd Kozmus, ki je bil kot učitelj zaposlen v glasbeni šoli že od leta 1988, pred tem pa je s šolo sodeloval že dve leti kot študent. Dislocirani oddelki glasbene šole so delovali v prostorih občinskih osnovnih šol v Preboldu, Braslovčah, na Vranskem in na Polzeli. Poudariti želim, da to niso bili samostojni prostori glasbene šole (razen na Polzeli, kjer smo
imeli nekaj manjših samostojnih učilnic), temveč učilnice, vkaterih sicer poteka osnovnošolski pouk. Posledično takšnihv prostorov ni mogoče opremiti tako, kot bi bilo primerno za izvajanje glasbene vzgoje, prav tako pa smo bili pri uporabi teh prostorov časovno omejeni. Zato je razumljivo, da je želja po samostojnih prostorih tudi v dislociranih oddelkih postajala vedno bolj izrazita. Čeprav je bila šola v Žalcu dejansko nova, se je v delo kolektiva počasi, vendar vztrajno znova prikradla stara težava – prostorska problematika. Delno smo jo rešili tako, da smo 5. oktobra 2011 predali namenu dve novi učilnici,
zgrajeni na podstrešju glasbene šole. Manjšo učilnico smo namenili pouku klavirja, večjo pa pouku harmonike oziroma harmonikarskega orkestra. Danes se večja učilnica uporablja tudi za pouk drugih glasbil, raznih komornih zasedb, nauka o glasbi in manjših orkestrov. Leta 2011 smo nove prostore pridobili tudi na oddelku Polzela. V Gradu Komenda, kjer šola deluje še sedaj, so tri samostojne učilnice za individualni pouk. Poleg teh učilnic smo dobili v uporabo še poročno dvorano, v kateri poučujemo klavir in izvajamo nastope, ter večji prostor v zgornjem nadstropju gradu, imenovan VIT točka Ekomuzeja
hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, kjer poučujemo nauk o glasbi. Kot izjemno primeren prostor za prireditve in druge nastope se je izkazala tudi avla gradu. Ob selitvi iz prostorov Osnovne šole Polzela, kjer smo delovali prejšnja leta, smo nekaj starega pohištva preselili v matično šolo v Žalcu, saj so bili prostori v gradu Komenda že popolnoma opremljeni. Čas in razvoj tehnologije sta v tem obdobju nakazala
možnost posodobitve delovanja, tokrat na področju informacijske tehnologije. Pri poslovnem vodenju šole, kot tudi pri vodenju različne dokumentacije pedagoških delavcev, smo kot tretja glasbena šola v Sloveniji prešli na uporabo informacijskega sistema e-glasbena šola, katerega soustvarjalci smo bili. Danes ta sistem uporabljajo že skoraj vse glasbene šole v Sloveniji. Uporaba omenjenega informacijskega sistema je močno olajšala komuniciranje in informiranje v okviru kolektiva, kot tudi stike s starši in učenci, neprecenljiva pa je tudi na področju vodenja šole, izmenjave podatkov s pristojnim ministrstvom in pri
vodenju različnih dokumentacij. Vse učilnice smo opremili z računalniki, v okviru informacijskega sistema e-glasbena šola pa smo prenovili tudi spletno stran. V neprestanem iskanju novih načinov dela z otroki, je v okviru pouka solfeggia nastal revijski orkester, ki ga je ustanovila Marija Alatič. Gre za prav poseben orkester, v katerem učenci sami pišejo priredbe za skladbe, ki jih izvajajo, dirigent pa je prav tako učenec. Orkester se je v kratkem času izjemno izkazal na mnogih nastopih, sodelovanje v tem orkestru predstavlja veliko motivacijo za vse učence.
Balet v Žalcu …
V šolskem letu 2011/2012 smo na naši šoli spet obogatili dejavnost. Prvič v zgodovini glasbene šole je bil v okviru programa Ples ustanovljen oddelek baleta. Uvedba izobraževalnih programov Plesna pripravnica in Ples (balet) je naletela na izjemen odziv in zanimanje, oddelek pa se vse odtlej širi. Ker glasbena šola ni imela primernega prostora, je plesni oddelek deloval v prostorih Doma II. slovenskega
tabora. Ob ustanovitvi je ure baleta obiskovalo enajst, plesno pripravnico pa osem učenk. Po treh menjavah učiteljic na delovnem mestu učiteljice baleta, oddelek od leta 2014 zelo uspešno vodi Ines Mandelj. Učenke se predstavljajo na različnih šolskih in izven šolskih prireditvah, vsako leto pa pripravijo tudi celovečerno predstavo, ki si jo v dopoldanskem času ogledajo tudi učenci osnovnih šol. Vseskozi si prizadevamo, da bi učencem ponudili čim širše možnosti glasbenega izobraževanja. Zato iščemo vedno nove oblike programov, s katerimi bi promovirali našo dejavnost in pritegnili zanimanje otrok in širše okolice. Tako smo v tem obdobju ustanovili še narodno-zabavni ansambel učencev (mentorja Januš Rasiewicz in Edvard Rebernik), orkester citer (mentorica Irena Tepej), mali harmonikarski orkester (ki ga
vodi Nataliia Ermakova) in orkester flavt (mentorica Nina Baša). Uspešno delo smo oplemenitili tudi na spremljevalnih področjih našega delovanja. Ker je varnost naših učencev za nas vedno na prvem mestu in ker smo potrebovali osebo, ki bi nadzirala dogajanje v avli šole in nudila obiskovalcem osnovne informacije ob prihodu v šolo, smo se leta 2011 odzvali na javno povabilo ZRSZ za izbor programov javnih
del za leto 2012. Naša ponudba je bila izbrana in od takrat vsako leto s pomočjo Občine Žalec uspešno sodelujemo v tem programu. Na takšen način smo brez stroškov za glasbeno šolo pridobili delovno mesto informatorja, s pomočjo katerega skrbimo za boljšo obveščenost obiskovalcev, našim učencem pa zagotavljamo večjo varnost ob obisku naše šole. To je bilo tudi obdobje varčevalne politike v državi,
zato so nas določena zakonska določila pri našem delu zelo omejevala. Glede na splošno varčevalno politiko v državi je bilo potrebno za zagotovitev vpisa otrok v glasbeno šolo našo dejavnost promovirati tudi medijsko, ne samo s sodelovanjem na različnih prireditvah. Zato smo v sodelovanju s Savinjsko televizijo posneli vzgojnoizobraževalne oddaje, ki smo jih poimenovali Pod eno streho. Oddaje so bile na ogled na spletni strani šole in na spletnem omrežju, naletele pa so na lep odziv pri naših uporabnikih, saj so jih marsikje uporabljali tudi pri pouku glasbene vzgoje v osnovnih šolah.
22. decembra 2011 smo v cerkvi sv. Nikolaja priredili prvega v nizu sedaj že tradicionalnih božičnih koncertov učiteljev in učencev. Koncert je postal eden naših najbolj obiskanih in najbolj pričakovanih koncertov. Ker smo želeli naše učence, ki s svojim delom še dodatno izstopajo in tako promovirajo našo šolo kot tudi širše okolje, dodatno nagraditi in se jim na takšen način tudi zahvaliti, smo v šolskem letu 2011/2012 uvedli dve nagradi, ki ju podeljujemo na zaključni slovesnosti ob koncu šolskega leta. Najvišje priznanje, katerega lahko prejme učenec Glasbene šole "Risto Savin" Žalec, predstavlja zlata nota. Vsako leto jo lahko dobita največ dva učenca ali skupini, izjemoma trije. O podelitvi zlate note odloča na zadnji ocenjevalni konferenci v šolskem letu zbor strokovnih delavcev na podlagi predloga, ki ga poda razrednik (mentor), skladno z internim pravilnikom šole o podeljevanju zlate note. Prejemniki so lahko izključno učenci, ki zaključujejo šolanje na naši šoli, v času šolanja pa so s svojim delovanjem
izjemno prispevali k ugledu šole. Podeljuje se torej za čas šolanja, prvič pa je bila podeljena junija 2012. O vpisu v Zlato knjigo prav tako odloča zbor strokovnih delavcev na podlagi predloga, ki ga poda razrednik (mentor), skladno z internim pravilnikom. V Zlato knjigo so lahko vpisani učenci naše šole na podlagi rezultatov na tekmovalnem ali kateremkoli drugem področju, ki je reprezentativno za ugled šole, podeljuje pa se za dosežke v minulem šolskem letu.
Začetek šolskega leta 2012/13 ni prinesel prostorskih sprememb. Delo je potekalo ustaljeno, v veliki složnosti in motivacijski naravnanosti kolektiva. Prostorska stiska, ki je pravzaprav tradicija naše šole, se je še stopnjevala. Zato smo v učilnico preuredili tudi šolsko knjižnico. Kljub velikim težavam pri razporejanju učilnic za namene poučevanja, pa so vsi zaposleni z veliko delovno vnemo in izjemno kreativnostjo sodelovali na različnih prireditvah na celotnem območju našega šolskega okoliša in tudi širše. Vseh otrok, ki so se želeli vpisati v našo šolo, zaradi omejitev zaposlovanja žal nismo zmogli sprejeti, se je pa zato naš plesni oddelek že v prvem letu svojega delovanja izjemno razširil. Na šoli smo ustanovili šolski sklad, v katerem se zbirajo sredstva, ki jih porabimo za natančno določen namen. Zato smo 29. novembra 2012 prvič izvedli dobrodelni koncert z naslovom Glasbene želje v korist šolskega sklada, ki je izjemno uspel in upravičil svoj namen. Zbrana sredstva smo namenili pomoči potrebnim učencem. Koncert pa je prav tako kot božični postal tradicionalen in je eden naših najbolj obiskanih in pričakovanih koncertov nasploh. Šolski sklad od ustanovitve redno deluje pod upraviteljskim vodstvom upravnega odbora, katerega predsednik je Januš Rasiewicz. V šolskem letu 2012/2013 smo uresničili željo po ponovni ustanovitvi zbora. S svojim delovanjem sta uspešno pričela mlajši in starejši pevski zbor, ki sta že prvo leto upravičila ustanovitev, saj sta se uspešno predstavila na več nastopih. Danes pevski zbor zelo uspešno vodi Biljana Ann Novak, ki je delo zbora razširila tudi na področje scensko-pevskih
prireditev, muzikalov. V naslednjem šolskem letu se je tradicija izjemnega povpraševanja po vpisu v našo šolo nadaljevala. Žal je zaradi varčevalne politike v državi in posledične nezmožnosti dodatnega zaposlovanja pred vrati ponovno ostalo precej učencev, ki so se želeli glasbeno izobraževati. Je pa v tem letu zaradi manjšega povpraševanja učencev za učenje harmonike, prekinil svoje delovanje harmonikarski orkester, učenci pa so na področju skupinske igre delovali le v obliki komorne igre. Harmonikarji so tako delovali do leta 2016, ko je harmonikarski orkester ponovno zaživel. Nadstandardno ponudbo dejavnosti smo še dodatno razširili. Poleg narodno-zabavnega ansambla, ki je v tem času uspešno deloval, smo ustanovili še jazz ansambel, s katerim smo ponovno predstavili nekaj novega. Odziv
na njihove nastope je bil odličen. Jazz ansambel pod mentorskim vodstvom Antona Alatiča navdušuje s svojimi nastopi po celotni Savinjski dolini, kot tudi širše po Sloveniji. V tem obdobju smo prostore v Domu II. slovenskega tabora, kjer smo izvajali pouk baleta in plesne pripravnice, zapustili, in se preselili v prostore zasebnega podjetja, prav tako v bližini šole.Odlično delo, prisotnost na prireditvah, izjemni tekmovalni dosežki in zanimive samostojne prireditve so naš glas ponesle daleč naokrog. Zanimanje za vpis v našo šolo je postalo izjemno. Doslej smo še vedno našli možnosti, ideje in sredstva za širitev in obogatitev naše ponudbe, zato smo v šolskem letu 2014/2015 (tudi zaradi potreb naših orkestrov) pričeli s poučevanjem kontrabasa. Ob zaključku tega šolskega leta smo uvedli posebna priznanja za posebne dosežke, katera smo prvič podelili za šolsko leto 2014/2015. Prejmejo jih lahko učenci za izjemne tekmovalne dosežke kot tudi za posebne dosežke, podeljujejo pa se za minulo šolsko leto na zaključni slovesnosti ob koncu šolskega leta. Medtem je naš plesni oddelek še naprej uspešno deloval, zanimanje za vpis se je tako povečalo, da je nastala potreba po samostojnih baletnih prostorih v okviru naše stavbe. Le tako bi se lahko oddelek uspešno razvijal še naprej, vse naše dejavnosti pa bi bile združene pod eno streho. Ko pa smo uspeli zagotoviti dovolj sredstev, smo s pomočjo Občine Žalec del neobdelanega podstrešja preuredili v baletno dvorano. Z gradnjo smo pričeli leta 2015. Dvorano smo za pouk baleta opremili z vrhunskim baletnim podom, s kakršnim se lahko pohvali le redkokatera plesna dvorana v Sloveniji, ter z vsem, kar je potrebno za kvalitetno delo baletnikov. S tem smo učenkam baleta ponudili največjo možno varnost pred morebitnimi poškodbami, najboljše možne pogoje za delo, hkrati pa delovanje plesnega oddelka uredili na takšen način, da je zvočno popolnoma nemoteče za ostale učitelje na šoli. Ob baletni dvorani smo uredili še ustrezne pripadajoče prostore ter učilnico, ki jo uporabljamo za poučevanja petja. 10. novembra 2015 smo nove prostore na slovesni prireditvi predali svojemu namenu, častna pokroviteljica dogodka pa je bila baletna solistka SNG Opera in balet Ljubljana, in v tistem trenutku zelo znana medijska osebnost, Ana Klašnja. Ker je povpraševanje za vpis v plesni oddelek znova naraslo, smo ustanovili še plesni vrtec. Plesni oddelek je tako pridobil izjemne pogoje za svoje delovanje, učenci in mentorica pa so s svojim delom povsem upravičili investicijo v nove prostore. Baletna dvorana je za glasbeno šolo, za našo občino in za celoten šolski okoliš izjemna pridobitev, vsi učenci matične glasbene šole v Žalcu pa so odtlej ponovno združeni pod eno streho. To obdobje pa v povezavi z baletom zaznamuje še en poseben dogodek: k baletu se je vpisal prvi fant, leto za njim pa še drugi. Medtem ko smo v Žalcu zgradili baletno dvorano, smo na Polzeli delovali v prijetnem okolju gradu Komenda, v Preboldu, v Braslovčah in na Vranskem pa v prostorih osnovnih šol. Občina Vransko nam je v kletnih prostorih vrtca izjemno lepo uredila učilnico tolkal, ki pa je nismo pričeli uporabljati takoj, saj za pouk tolkal ni bilo dovolj učencev. Leto 2016 je bilo za nas ponovno izjemno. Občina Prebold
je prisluhnila našim večletnim prizadevanjem, prošnjam in utemeljitvam, ter nam uredila samostojne prostore na podstrešju Osnovne šole Prebold. Pridobili smo tri učilnice za individualni pouk in eno večjo za skupinski pouk. Občina je zagotovila izgradnjo prostorov, sami pa smo poskrbeli za notranjo opremo, glasbila in zvočno izolacijo prostorov. 13. decembra 2016 smo nove prostore slavnostno predali namenu.
Začetki brez samostojne stavbe …
Na večkrat izraženo pobudo prebivalcev Žalca in okolice, ki se je porodila predvsem zaradi oddaljenosti od glasbene šole v Celju, v katero se je želelo vpisati vedno več učencev, možnosti za to pa je bilo vedno manj, in potrebe po kulturnem dvigu mladine, je Občinski ljudski odbor na svoji seji 3. 9. 1957 sprejel odločbo o ustanovitvi Nižje glasbene šole v Žalcu. Za vršilca dolžnosti upravitelja je bil imenovan Drago Predan, prvi učitelji pa so bili: Jerica Pečarič (klavir), Alojz Šutej (pihala in trobila) in Marjan Kozmus (harmonika). To so pionirji razvoja glasbenega šolstva v Žalcu, ki so vsak na svoj način vtisnili v zgodovino glasbene šole neizbrisen pečat.
Drago Predan je bil ljubiteljski glasbenik in osnovnošolski učitelj in zaradi tega tudi kratek čas aktiven v projektu glasbene šole, kljub temu pa je s svojim delom v pravem trenutku veliko prispeval k razvoju glasbenega šolstva v Žalcu. Bil je prvi, ki je prevzel odgovornost upravljanja šole in s tem glasbeno šolo popeljal na pot razvoja, katerega 60-letnico obeležujemo v tem času.
Po pripovedovanju vnuka se je Jerica Pečarič rodila v Litiji kot Gertrude Pečarič, njeni predniki pa so izhajali iz Avstrije. Zaradi političnih razlogov in okolja je prevzela ime Jerica. S svojo družino je živela v upraviteljskem stanovanju osnovne šole v Gotovljah, saj je bil njen mož Boris Pečarič šolski upravitelj. Dolžnosti upravitelja je za njim prevzel Drago Kumer, katerega sin, prav tako Drago, je čez leta
postal učitelj naše glasbene šole. Naslednji del pripovedi gospoda Pečariča sicer ni v neposredni zvezi z glasbeno šolo, je pa kot podatek zanimiv, zato ga želimo zapisati. Oče Jerice Pečarič, višji geometer Emanuel Schwikert, je odmeril najvišjo točko Triglava in parcelo Jakobu Aljažu in mu s svojim posredovanjem omogočil tudi nakup te parcele, na katero je ta potem postavil znameniti Aljažev stolp.
Delovanje Jerice Pečarič v glasbeni šoli je bilo kratkotrajno, saj se je že leta 1959 z družino in svojim klavirjem preselila v Ljubljano.
Tudi Alojz Šutej je na glasbeni šoli zaradi zdravstvenih razlogov deloval le kratek čas, a se je s svojim delom in novostmi, ki jih je uvedel, zapisal v zgodovino šole.
Prispevek Marjana Kozmusa v delovanju šole je pravzaprav poseben, saj je deloval na šoli od samega njenega začetka pa do svoje upokojitve in še potem nekaj časa kot zunanji sodelavec. S svojim pedagoškim delom, z vodenjem harmonikarskega orkestra od samih začetkov delovanja, z
delom na področju zborovodstva in na področju kulturnih dejavnosti v Žalcu nasploh, je dodobra zaznamoval glasbeno šolstvo in kulturni razvoj v Žalcu.
Že prvo šolsko leto 1957/58 je dokazalo upravičenost ustanovitve glasbene šole, saj se je vanjo že ob ustanovitvi vpisalo 62 učencev. Šola ni imela svojega klavirja, prostorska ureditev pa je bila vse prej kot ugodna. Pouk so namreč izvajali v privatnem stanovanju Jerice Pečarič v Gotovljah, v sindikalni dvorani podjetja Gradnja Žalec in v stranskih prostorih dvorane kina. Začetno poučevanje je potekalo brez učnih načrtov, pouk pa je že takrat potekal individualno. Nauk o glasbi se ni poučeval skupinsko, tako kot smo navajeni danes, ampak je vsak učitelj teoretično umetnost glasbe razlagal pri individualnem pouku. Delovanje glasbene šole se je leta 1958 razširilo še v prostore osnovne šole, število učencev pa je že počasi naraščalo. Po pričevanju Zdravka Pečariča je znano, da je v tem obdobju Jerica Pečarič za namene poučevanja učencev glasbene šole še vedno uporabljala svoje stanovanje v Gotovljah, medtem ko je trikrat tedensko hodila poučevat v prostore osnovne šole v Žalcu. Prav tako se je v pozitivno smer začela obračati izobrazbena struktura zaposlenih. 14. januarja 1958 je šolo obiskal Egon Kunej in izvedel inšpekcijski pregled šole, ki je bil prvi tovrstni pregled na šoli. Iz zapisnika omenjenega pregleda izhaja, da je glasbena šola imela v teh časih svoj oddelek tudi v Šempetru, žal pa drugih dokumentov ali pričevanj, ki bi to potrjevali, ni.
Nauk o glasbi postane predmet, uvedejo se učni načrti …
Upraviteljske posle šole je leta 1959 prevzel Alojz Šutej, prvi stalni učitelj šole, ki je uvedel kar nekaj novosti in izboljšav pedagoškega dela. Prvič se je samostojno, kot predmet, začelo poučevati nauk o glasbi, uvedli pa so se tudi učni načrti za klavir, violino, pihala in trobila. Prostori delovanja šole so ostali isti, le privatno stanovanje Jerice Pečarič so prenehali uporabljati v službene namene. Po pričevanju
Januša Rasiewicza, našega učitelja trobil, ki se spominja tistih časov, je šola takrat dobila prostor v Bergmanovi vili v Žalcu. Žal o tem ni ohranjenih nobenih drugih dokumentov ali pričevanj.
V tem letu so ustanovili tudi šolski orkester in harmonikarski orkester, z namenom upravljanja šole pa je začel delovati tudi šolski odbor, katerega člani so bili: Angela Pevec, Janko Kraševec, Ivan Rojc, Antonija Antloga, Mira Pejovnik in Alojz Šutej.
Šola dobi svoje prostore …
V letu 1960 je delo upravitelja šole prevzela Nada Šelih, šola pa je dobila prostore v zgradbi bivše Občine Žalec. Prostori so bili majhni, temni in vlažni, kljub temu pa so za šolo predstavljali pridobitev izjemnega pomena, saj je vsa glasbena dejavnost potekala pod eno streho. V tem času so na šoli poučevali klavir, violino, pihala, trobila in harmoniko. Zelo uspešno sta že takrat delovala orkester,
ki ga je vodila Nada Šelih, in harmonikarska zasedba, ki jo je vodil Marjan Kozmus. Zabeleženih je bilo osem samostojnih nastopov in zaključna produkcija, kar je bilo za tisti čas zelo veliko. V tem obdobju je šolskemu odboru predsedoval Janko Kraševec, šola pa je pridobila dva stara pianina, harmoniko in nekaj starega pohištva. Zaradi rahlega upada učencev si je učiteljski zbor v letu 1961 zadal nalogo, da pripravi čim več javnih nastopov z namenom promoviranja glasbene šole v širši okolici. To jim je v celoti uspelo, saj so se predstavili na dvajsetih nastopih, od katerih sta bila najbolj pomembna nastop
na Okrajni reviji v Rogaški Slatini in na Občinski reviji v Šempetru. Število učencev je ponovno naraslo, saj jih je bilo že 89. Mesto upraviteljice šole je leta 1962 zaradi odhoda v Slovenske Konjice zapustila Nada Šelih, njene naloge pa je prevzel Zoran Kovač.
Zaradi bolezni je prišlo tudi do nekaj zamenjav v učiteljskem zboru, na novo pa se je uvedel pouk pripravnice, ki ga je obiskovalo 13 učencev. Najbolj uspešnim učencem so prvič podelili knjižne nagrade, šolskemu odboru pa je še vedno predsedoval Janko Kraševec. Žal je v tem času podlegel zahrbtni bolezni prvi redni upravitelj in učitelj glasbene šole Alojz Šutej.
Utesnjenost, pomanjkanje učiteljev, nov oddelek, ustanovitev delovne skupnosti
V letu 1963 se je prvič pojavila problematika, ki je aktualna tudi danes. Zaradi utesnjenosti prostorov in pomanjkanja učiteljev so pri vpisu v šolo odklonili kar nekaj otrok, vpisanih pa jih je bilo 99. V tem letu se je na novo ustanovil oddelek za kitaro, ki ga je vodil Ivan Arnšek, delovanje šole pa se je razširilo. Glasbeno so se otroci lahko izobraževali v okviru pripravnice in se učili igranja na klavir, harmoniko,
violino, pihala in trobila ter kitaro, nauka o glasbi pa so se lahko učili v okviru šestih razredov. Svoje znanje so pokazali tudi na različnih nastopih. Tega leta so ustanovili organ družbenega upravljanja, ki se je imenoval Delovna skupnost, predsedoval pa ji je Marjan Kozmus. Delovna skupnost je s svojim delom pričela zelo zagnano, razpravljali pa so o vedno aktualnih temah: zaključni račun, razni pravilniki, učni uspehi in podobno. Prispevek za šolanje je znašal 600 takratnih dinarjev.
V izjemni prostorski stiski še dodatna učilnica, pritiski za ustanovitev oddelkov tudi v Preboldu, na Polzeli in na Vranskem ...
Leta 1965 je šola v obstoječi zgradbi pridobila dodaten kabinet za individualni pouk, ves čas so v skladu z zmožnostmi posodabljali sredstva za delovanje šole in notranjo opremo. Nastopi so se vse do izgradnje nove šole in kulturnega doma odvijali v Hmeljarskem domu. Šolo je ponovno obiskal svetovalec Egon Kunej, ki je zelo pohvalil delovanje šole in nastope, izrekel pa več pripomb na prostorske pogoje in priporočal Občini, da zagotovi šoli ustreznejše prostore.
Leta 1966 so se okrepile zahteve po ustanovitvi oddelkov v Preboldu, na Vranskem in na Polzeli. Žal so bili razpisi »po novih učnih močeh« neuspešni, zato je šola delovala le v Žalcu. Vodenje Delovne skupnosti je prevzela Manja Premelč, šola pa se je izkazovala na vedno več nastopih tudi izven Žalca.
Tako smo zaključili prvih deset let in zakorakali v drugo desetletje …
V duhu vedno večjega števila učencev, prostorske stiske in pomanjkanja strokovnega kadra se je leta 1967 izteklo prvih deset let glasbenega izobraževanja v Žalcu. Šolanje je dotlej zaključilo že nekaj sto učencev, marsikateri med njimi je nadaljeval šolanje na srednji stopnji glasbenega izobraževanja. Med njimi je bil tudi naš sedanji profesor trobil Januš Rasiewicz. Število učencev je ponovno nekoliko
upadlo, število oddelkov je ostalo nespremenjeno, šola pa je postala bogatejša za mali godalni orkester. Drugo desetletje delovanja šole je poleg vseh ostalih aktivnosti zaznamovalo odpiranje oddelkov v Preboldu, na Polzeli in na Vranskem, šolo pa je ponovno obiskal svetovalec za glasbeno šolstvo, tokrat Pavle Kalan, ki je pregled delovanja šole povzel z naslednjimi besedami: »V skromnih razmerah,
ki v njih šola deluje, glasbena šola v Žalcu zadovoljivo opravlja svoje poslanstvo.«
Enoizmenski pouk v osnovnih šolah,proste sobote, nova šola …
Leta 1970 se je slabim prostorskim pogojem in posledično neprimernim pogojem dela pridružila nova težava. Osnovne šole so v tem obdobju prešle na enoizmenski pouk, uvedle pa so se tudi proste sobote, ki jih je bilo v glasbeni šoli zaradi pritiska učencev za pretežno popoldanski pouk težko realizirati. To je poslabšalo že tako zahtevne pogoje dela, kar pa je premagovala dobra volja zaposlenih zaradi pričakovanja nove šolske zgradbe v Aškerčevi ulici, ki so jo pričeli graditi hkrati z gradnjo vrtca. Zaradi sočasne gradnje so prihranili nekaj sredstev, tako da je celoten strošek znašal 530.000 takratnih dinarjev.
Zavod za glasbeno izobraževanje "Risto Savin" Žalec
Nova šola in preimenovanje…
V nestrpnem in veselem pričakovanju je napočil 8. marec 1972, ko so slavnostno odprli novo šolo. Ob tej priložnosti je delovna skupnost glasbene šole podala predlog o preimenovanju šole, ki ga je podprla Skupščina občine Žalec s svojim aktom z dne 26. 11. 1971. Šolo so poimenovali po skladatelju Ristu Savinu, imenovala pa se je Zavod za glasbeno izobraževanje "Risto Savin" Žalec.
Tako smo dobili šolo, ki pa jo je bilo potrebno še opremiti. Sredstva za opremo šole so zbrali pri gospodarskih organizacijah Občine Žalec, veliko vlogo pri tem pa je imel tudi današnji častni občan Občine Žalec gospod Janez Meglič. 15. aprila 1972 je šolo ponovno, tokrat na podlagi prošnje občinske skupščine, obiskal pedagoški svetovalec Pavle Kalan. Ob pregledu je ugotovil, da so možnosti šole
zelo velike, kvaliteta dela na primerni višini, normalno delo pedagoškega zbora pa moti pogosto menjavanje učiteljev. Nova stavba je pomenila nov zagon kolektiva, zato je delo v novih razmerah potekalo odlično. Žal so kmalu ugotovili, da pri gradnji nove stavbe niso dovolj pozornosti posvetili specifiki pouka v glasbeni šoli, zato je bilo treba poskrbeti še za zvočno izolacijo, ki je zahtevala dodatna sredstva.
Pojavijo se prvi dislocirani oddelki …
Polzela
1. 9. 1972 je na Polzeli, pod okriljem KUD Svoboda Polzela in s strokovnim vodstvom Glasbene šole "Risto Savin" Žalec, pričel delovati oddelek glasbene šole. Učitelji so poučevali harmoniko, klavir in nauk o glasbi. Poleg 145 vpisanih učencev v Žalcu je bilo vpisanih še 19 učencev na Polzeli. Že dve leti po ustanovitvi je dislocirani oddelek dobil svoje prostore v prenovljenem Kulturnem domu na Polzeli.
Vransko
Štiri leta kasneje, to je v šolskem letu 1976/77, je v prostorih Doma kulture na Vranskem začel delovati dislocirani oddelek, v katerem so, prav tako kot na Polzeli, poučevali klavir, harmoniko in nauk o glasbi. Vpisanih je bilo 25 učencev. Šola je tako v prvih dveh desetletjih uspešno sledila svojemu poslanstvu in upravičevala svoj obstoj. Če se ozremo na to obdobje, lahko ugotovimo, da so se dejavnosti razvijale, izboljševali pa so se tudi pogoji zadelovanje zaposlenih.
Ob 20-letnici svojega delovanja je bilo v glasbeno šolo vpisanih že 242 učencev, poleg matične šole v Žalcu pa sta delovala tudi dva dislocirana oddelka. Na šoli je poučevalo devet stalno zaposlenih učiteljev in pet honorarnih sodelavcev. Na žalost pa so v tem obdobju nastopile tudi določene težave. Zaradi velikega upada števila učencev violine (ostala sta le dva učenca) so ta oddelek leta 1974 ukinili. Oddelek po tej ukinitvi ni deloval vse do šolskega leta 1981/82.
VIO Žalec, TOZD Glasbena šola "Risto Savin" Žalec
Glasbena šola se je leta 1977 preimenovala v VIO Žalec, TOZD Glasbena šola "Risto Savin" Žalec. Takrat se je namreč ustanovila Vzgojno-izobraževalna organizacija VIO Žalec, vsi samoupravni akti pa so bili usklajeni z Zakonom o združenem delu in kot takšni predloženi sodišču za novo registracijo.
Prehod v tretje desetletje svojega delovanja je glasbena šola dočakala kot uspešna izobraževalna ustanova, ki so jo vseskozi pestile kadrovske težave in neuspešni razpisi za prosta delovna mesta. Zato so na šoli poučevali tudi študentje, kar je povzročalo pogoste odpovedi pouka in menjave urnikov; kadrovske težave pa so stopnjevale stalne menjave učiteljev.
Prebold
V šolskem letu 1977/78 je bil v prostorih osnovne šole ustanovljen oddelek v Preboldu, vpisanih pa je bilo 27 učencev, ki so se lahko učili igranja na klavir in harmoniko ter obiskovali 2. razred nauka o glasbi.
V tem času se je šola lahko pohvalila z 268 učenci, z matično šolo v Žalcu ter z oddelki na Vranskem, Polzeli in v Preboldu. V okviru izobraževanja na šoli so lahko učenci obiskovali pripravnico in nauk o glasbi ter se učili igranja na klarinet, harmoniko, klavir, flavto, kitaro in trobila. Vseskozi je na šoli deloval tudi harmonikarski orkester, žal pa še vedno ni bilo oddelka za violino. Materialne pogoje v tem obdobju lahko označimo kot dobre, se je pa počasi že začela nakazovati prostorska utesnjenost , vseskozi je bila prisotna tudi potreba po ustreznih učiteljih.
Šolsko leto 1978/79 je zaznamoval do tedaj največji vpis, saj je bilo v glasbeno šolo vpisanih kar 283 učencev. Ker pa se je šola še vedno soočala s staro težavo pomanjkanja strokovnega kadra, so morali pri vpisu zavrniti okoli 30 otrok. Šolske aktivnosti so se po zaslugi prizadevnih učiteljev vztrajno nadgrajevale. Število individualnih nastopov, produkcij, nastopov v okoliških krajih, nastopov orkestra,
aktivnosti zbora delavcev, strokovnih aktivov in ostalih dejavnosti se je večalo, kar je seveda pomenilo velik prispevek k promociji šole in posledično večalo zanimanje in željo za vpis v glasbeno šolo.
Na Vranskem novi prostori
Tudi okoliški kraji so se z razumevanjem odzivali na potrebe glasbene šole. Tako je šola 15. novembra 1978 pridobila nove prostore v Kulturnem domu Frana Levstika na Vranskem. Takšni dogodki so bili za šolo izjemno pomembni, saj je pridobivanje novih učilnic pomenilo stalno izboljševanje pogojev dela. Bilo pa je seveda tudi nekaj težav. Enoizmenski pouk v osnovnih šolah je povzročil, da se je pouk v glasbeni šoli odvijal pretežno v popoldanskih urah, tja do poznih večernih ur, kar je povzročilo neugodje pri učiteljih in utrujenost otrok.
Gremo v glasbeno? Ne bo šlo … danes je torek …
Pojavila pa se je še dodatna težava. Zaradi uvedene prepovedi voženj ob torkih in četrtkih, je bil za učence iz oddaljenih krajev močno otežen obisk glasbene šole, zaradi neuspelih razpisov za prosta delovna mesta pa je bilo še vedno težko realizirati letne delovne načrte.
Ustanovitev pihalnega orkestra …
Šolsko leto 1979/80 je pomenilo prelomnico v delovanju orkestrov. Na šoli so delovali kar trije harmonikarski orkestri (Žalec, Polzela, Vransko), ansambel kitar in Mladinski pihalni orkester, ki je bil ustanovljen 23. 5. 1980 na pobudo takratnega ravnatelja Zorana Kovača. Šoli je pri reševanju finančnih težav uspešno pomagal Janez Kroflič. V tem času so kupili nove instrumente v vrednosti 15 milijonov starih
dinarjev, od katerih je kar 10 milijonov podarilo takratno podjetje Gradnja Žalec. Vse to je pomenilo odlične pogoje za delo pihalnega orkestra, zato se je godba pridno in z veliko vnemo trudila upravičiti zaupanje donatorjev. Kljub uspešnemu delu kolektiva pa niso mogli rešiti kadrovskih težav. Še vedno so pomanjkanje učiteljev reševali z zunanjimi sodelavci, pomanjkanje prostorov
pa je postajalo vedno bolj izrazito. Pristojni organi oblasti so v tem času predpisali nove učne načrte, ki jih je bilo treba usvojiti. Menjava generacij ni ogrozila delovanja harmonikarskega orkestra, uspešno pa se je razvijal tudi pihalni orkester.
Minilo je 25 let …
Glasbena šola je v šolskem letu 1981/82 praznovala 25. obletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti je prejela srebrni grb Občine Žalec ter zlato plaketo ZKO Žalec. V tem šolskem letu se je ponovno ustanovil oddelek violine, ki se vse od tedaj lepo razvija. Prav tako je začel delovati pevski zbor, ki sta ga uspešno vodili Marija Alatič in Tanja Cehner, zbor pa je bil redni spremljevalec prireditve Pesem
in mladost. Prireditev je delovala nekaj let, na njej so se predstavljali mladi pevci s svojimi skladbami. Idejni vodja prireditve in avtor mnogih takrat prvič predstavljenih skladb, od katerih so se številne ohranile vse do danes, je bil Marjan Kozmus.
Prostorska stiska …
V nadaljnjem obdobju se je pritisk za vpis v glasbeno šolo izjemno stopnjeval, tako da se je prostorska stiska razvila do te mere, da se je pouk odvijal celo v pisarni šole. V iskanju rešitev je bilo potrebno v učilnico preurediti celo garderobe za učence. V tem obdobju so na šoli delovali: harmonikarski orkester, mladinski pihalni orkester, pionirski pihalni orkester, godalni ansambel, ansambel kitar ter
trobilni kvintet.
V šolskem letu 1985/86 je zaradi prostorske stiske individualni pouk še vedno potekal v garderobi šole, medtem ko sta oddelek pihal in trobil ter pihalni orkester delovala v prostorih kulturnega doma.
V tem času je umrl dolgoletni ravnatelj Zoran Kovač, njegovo delo pa je v šolskem letu 1986/87 opravljal Marjan Kozmus, ki je na šoli deloval vse od njene ustanovitve. V tem letu se je prvič pojavila tudi komorna zasedba kljunastih flavt, ki jo je vrsto let uspešno vodila Marija Alatič. Naslednje leto (1987) je vodenje šole prevzela Tanja Cehner, ki je delo ravnateljice opravljala vse do svoje upokojitve leta 2010.
Vstopili smo v četrto desetletje, pouk tudi v Libojah …
Ob 30-letnici je glasbena šola prejela plaketo Krajevne skupnosti Žalec in Savinovo plaketo. V četrto desetletje svojega delovanja je vstopila z oddelki v Žalcu, na Polzeli, na Vranskem in v Preboldu. Delovanje v Žalcu se je zaradi prostorske stiske razširilo še v Dom II. slovenskega tabora, kjer je šola pridobila še dve učilnici za pouk harmonike. Poleg različnih komornih zasedb sta na
šoli vestno delovala pihalni in harmonikarski orkester, ki ga je od začetka do svoje upokojitve vodil Marjan Kozmus.
Javni zavod: Glasbena šola "Risto Savin" Žalec, p. o.
8. julija 1991 je bil v Uradnem listu RS, št. 4, objavljen Odlok Skupščine Občine Žalec o organiziranju javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja ter vzgoje in varstva predšolskih otrok. S tem odlokom je Vzgojno-izobraževalna organizacija, n. sol. o. Žalec, na podlagi 62. člena Zakona o zavodih, od 1. 1. 1991 nadaljevala delo kot Vzgojnoizobraževalni zavod Žalec, p. o., pod pogoji, pod katerimi
je bila 29. 12. 1992 vpisana v sodni register. V 2. členu tega odloka je v deseti točki zapisano, da se Organizacijska enota Glasbena šola "Risto Savin" Žalec organizira kot javni zavod
Glasbena šola "Risto Savin" Žalec, p. o., katere dejavnost je osnovna vzgoja in izobraževanje predšolskih in šolskih otrok, ki se opravljata po posebnem programu glasbene vzgoje.Zaposleni so v okviru organizacijsko preoblikovane šole vestno nadaljevali svoje delo. Tako se je v šolskem letu 1992/93, predvsem zaradi potreb pihalnega orkestra Liboje, pričel izvajati pouk tudi v Libojah, kjer so poučevali
trobila in pihala.
Ustanovitev kitarskega in simfoničnega orkestra …
V šolskem letu 1993/94 je pričel delovati še kitarski orkester, ki ga je vodila Marija Alatič. Do leta 1999 je imel že 35 članov, zato so ustanovili še mlajši kitarski orkester, leto dni kasneje pa celo simfonični orkester. Na šoli so delovale tudi različne komorne skupine. Oba orkestra sta s številnimi nastopi kmalu upravičila svoj obstoj in tako pomembno prispevala k promociji dejavnosti glasbene šole. Čeprav je bila prostorska problematika vseskozi prisotna, lahko ugotovimo, da je še posebej močno zaznamovala četrto desetletje delovanja glasbene šole . Odražala se je predvsem v delovanju matične šole na več lokacijah in v stalni potrebi po dodatnih prostorih v Domu II. slovenskega tabora. Vse to je jasno in nedvoumno nakazovalo potrebo po trajnejši rešitvi težave, ki jo je bilo mogoče odpraviti le z gradnjo nove šole.
Glasbena šola "Risto Savin" Žalec
Na prehodu iz četrtega v peto desetletje delovanja je bila glasbena šola ponovno organizacijsko preoblikovana. V Uradnem listu RS, št. 6/1997 z dne 7. 2. 1997 je bil objavljen Odlok o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola "Risto Savin" Žalec, katerega je na svoji 19. seji 19. decembra 1996, na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91), 40., 41. in 140. člena
Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) ter 20. člena Statuta Občine Žalec, sprejel Občinski svet Občine Žalec. S tem odlokom je bilo
določeno poslovanje šole, katere ustanoviteljica je bila Občina Žalec, šola pa je delovala pod imenom Glasbena šola "Risto Savin" Žalec.
Zaposleni učitelji so še vedno učili v deljenih prostorih v Žalcu, na Polzeli, v Preboldu, na Vranskem ter v Libojah. Orkestrom so se pridružile številne manjše skupine, kot na primer tolkalna in
godalna. V šolskem letu 2000/2001 je glasbena šola pridobila dve večji učilnici v prostorih vrtca v Preboldu.
Delovanje v Libojah se zaključi, šola postane medobčinska.
Delovanje v Libojah se je prekinilo, delitev Občine Žalec na več občin pa je povzročila, da je glasbena šola svoje delo v šolskem letu 2001/2002 nadaljevala kot medobčinska šola. V uradnem listu št. 63/2001 z dne 31. 7. 2001 je bil objavljen Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola "Risto Savin" Žalec, ki so ga sprejeli Občinski sveti Občin
Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. S tem odlokom so omenjene občine ustanovile javni vzgojnoizobraževalni zavod Glasbena šola "Risto Savin" Žalec, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa so občine prevzele v razmerju števila prebivalcev. Ustanoviteljski deleži Občin so bili leta 2008 popravljeni, sicer pa šola še vedno deluje kot medobčinska šola.
Tako je bilo v prvem šolskem letu delovanja glasbene šole kot medobčinske šole vpisanih 236 učencev iz občine Žalec, 47 iz občine Braslovče, 57 iz občine Polzela, 53 iz občine Prebold, 9 učencev iz občine Tabor in 16 učencev iz občine Vransko. Poleg vseh zasedb, ki so takrat že delovale v okviru glasbene šole, je pod vodstvom Marije Alatič začela svojo pot še komorna zasedba kitar Musica Alegria, ki še
vedno deluje.
Braslovče in nova šola v Žalcu
29. septembra 2004 je bil po dolgih letih želja in usklajevanj položen temeljni kamen za novo šolo v Žalcu, pouk pa se je začel izvajati tudi v Braslovčah, kjer je bilo vpisanih 41 učencev. Glasbena šola je za svoje delovanje pridobila prostore v zgradbi Osnovne šole Braslovče, kjer deluje še sedaj.
Nova šola …
28. maja 2005 smo v Glasbeni šoli "Risto Savin" Žalec na pobudo Marije Alatič prvič organizirali srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov Slovenije, ki tradicionalno vsako drugo leto poteka v sodelovanju z RTV Slovenija. Naslednje leto, 28. julija 2006, pa smo slavnostno odprli prostore nove šole v Žalcu. Lepšega darila si ob bližnjem praznovanju 50-letnice delovanja ne bi mogli želeti.
Naših zadnjih deset let
Zgodilo se je …
Z odprtjem nove šole v Žalcu je bila odpravljena prostorska problematika, ki je zaposlenim v preteklosti predstavljala velike težave. Tako smo našim učencem lahko ponudili odlične pogoje izobraževanja, zaposlenim pa primerne pogoje delovanja. Dobri pogoji so porodili dobre ideje, zato smo leta 2008, na pobudo naše učiteljice klavirja Irene Kralj, ustanovili oddelek čembala, s katerim smo želeli
učencem približati umetnost muziciranja iz obdobja med 16. in 18. stoletjem. Pouk je potekal v matični šoli v Žalcu in v dislociranih oddelkih na Polzeli, v Preboldu, Braslovčah in na Vranskem.
1. januarja 2011 je vodenje glasbene šole prevzel Gorazd Kozmus, ki je bil kot učitelj zaposlen v glasbeni šoli že od leta 1988, pred tem pa je s šolo sodeloval že dve leti kot študent. Dislocirani oddelki glasbene šole so delovali v prostorih občinskih osnovnih šol v Preboldu, Braslovčah, na Vranskem in na Polzeli. Poudariti želim, da to niso bili samostojni prostori glasbene šole (razen na Polzeli, kjer smo
imeli nekaj manjših samostojnih učilnic), temveč učilnice, vkaterih sicer poteka osnovnošolski pouk. Posledično takšnihv prostorov ni mogoče opremiti tako, kot bi bilo primerno za izvajanje glasbene vzgoje, prav tako pa smo bili pri uporabi teh prostorov časovno omejeni. Zato je razumljivo, da je želja po samostojnih prostorih tudi v dislociranih oddelkih postajala vedno bolj izrazita. Čeprav je bila šola v Žalcu dejansko nova, se je v delo kolektiva počasi, vendar vztrajno znova prikradla stara težava – prostorska problematika. Delno smo jo rešili tako, da smo 5. oktobra 2011 predali namenu dve novi učilnici,
zgrajeni na podstrešju glasbene šole. Manjšo učilnico smo namenili pouku klavirja, večjo pa pouku harmonike oziroma harmonikarskega orkestra. Danes se večja učilnica uporablja tudi za pouk drugih glasbil, raznih komornih zasedb, nauka o glasbi in manjših orkestrov. Leta 2011 smo nove prostore pridobili tudi na oddelku Polzela. V Gradu Komenda, kjer šola deluje še sedaj, so tri samostojne učilnice za individualni pouk. Poleg teh učilnic smo dobili v uporabo še poročno dvorano, v kateri poučujemo klavir in izvajamo nastope, ter večji prostor v zgornjem nadstropju gradu, imenovan VIT točka Ekomuzeja
hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, kjer poučujemo nauk o glasbi. Kot izjemno primeren prostor za prireditve in druge nastope se je izkazala tudi avla gradu. Ob selitvi iz prostorov Osnovne šole Polzela, kjer smo delovali prejšnja leta, smo nekaj starega pohištva preselili v matično šolo v Žalcu, saj so bili prostori v gradu Komenda že popolnoma opremljeni. Čas in razvoj tehnologije sta v tem obdobju nakazala
možnost posodobitve delovanja, tokrat na področju informacijske tehnologije. Pri poslovnem vodenju šole, kot tudi pri vodenju različne dokumentacije pedagoških delavcev, smo kot tretja glasbena šola v Sloveniji prešli na uporabo informacijskega sistema e-glasbena šola, katerega soustvarjalci smo bili. Danes ta sistem uporabljajo že skoraj vse glasbene šole v Sloveniji. Uporaba omenjenega informacijskega sistema je močno olajšala komuniciranje in informiranje v okviru kolektiva, kot tudi stike s starši in učenci, neprecenljiva pa je tudi na področju vodenja šole, izmenjave podatkov s pristojnim ministrstvom in pri
vodenju različnih dokumentacij. Vse učilnice smo opremili z računalniki, v okviru informacijskega sistema e-glasbena šola pa smo prenovili tudi spletno stran. V neprestanem iskanju novih načinov dela z otroki, je v okviru pouka solfeggia nastal revijski orkester, ki ga je ustanovila Marija Alatič. Gre za prav poseben orkester, v katerem učenci sami pišejo priredbe za skladbe, ki jih izvajajo, dirigent pa je prav tako učenec. Orkester se je v kratkem času izjemno izkazal na mnogih nastopih, sodelovanje v tem orkestru predstavlja veliko motivacijo za vse učence.
Balet v Žalcu …
V šolskem letu 2011/2012 smo na naši šoli spet obogatili dejavnost. Prvič v zgodovini glasbene šole je bil v okviru programa Ples ustanovljen oddelek baleta. Uvedba izobraževalnih programov Plesna pripravnica in Ples (balet) je naletela na izjemen odziv in zanimanje, oddelek pa se vse odtlej širi. Ker glasbena šola ni imela primernega prostora, je plesni oddelek deloval v prostorih Doma II. slovenskega
tabora. Ob ustanovitvi je ure baleta obiskovalo enajst, plesno pripravnico pa osem učenk. Po treh menjavah učiteljic na delovnem mestu učiteljice baleta, oddelek od leta 2014 zelo uspešno vodi Ines Mandelj. Učenke se predstavljajo na različnih šolskih in izven šolskih prireditvah, vsako leto pa pripravijo tudi celovečerno predstavo, ki si jo v dopoldanskem času ogledajo tudi učenci osnovnih šol. Vseskozi si prizadevamo, da bi učencem ponudili čim širše možnosti glasbenega izobraževanja. Zato iščemo vedno nove oblike programov, s katerimi bi promovirali našo dejavnost in pritegnili zanimanje otrok in širše okolice. Tako smo v tem obdobju ustanovili še narodno-zabavni ansambel učencev (mentorja Januš Rasiewicz in Edvard Rebernik), orkester citer (mentorica Irena Tepej), mali harmonikarski orkester (ki ga
vodi Nataliia Ermakova) in orkester flavt (mentorica Nina Baša). Uspešno delo smo oplemenitili tudi na spremljevalnih področjih našega delovanja. Ker je varnost naših učencev za nas vedno na prvem mestu in ker smo potrebovali osebo, ki bi nadzirala dogajanje v avli šole in nudila obiskovalcem osnovne informacije ob prihodu v šolo, smo se leta 2011 odzvali na javno povabilo ZRSZ za izbor programov javnih
del za leto 2012. Naša ponudba je bila izbrana in od takrat vsako leto s pomočjo Občine Žalec uspešno sodelujemo v tem programu. Na takšen način smo brez stroškov za glasbeno šolo pridobili delovno mesto informatorja, s pomočjo katerega skrbimo za boljšo obveščenost obiskovalcev, našim učencem pa zagotavljamo večjo varnost ob obisku naše šole. To je bilo tudi obdobje varčevalne politike v državi,
zato so nas določena zakonska določila pri našem delu zelo omejevala. Glede na splošno varčevalno politiko v državi je bilo potrebno za zagotovitev vpisa otrok v glasbeno šolo našo dejavnost promovirati tudi medijsko, ne samo s sodelovanjem na različnih prireditvah. Zato smo v sodelovanju s Savinjsko televizijo posneli vzgojnoizobraževalne oddaje, ki smo jih poimenovali Pod eno streho. Oddaje so bile na ogled na spletni strani šole in na spletnem omrežju, naletele pa so na lep odziv pri naših uporabnikih, saj so jih marsikje uporabljali tudi pri pouku glasbene vzgoje v osnovnih šolah.
22. decembra 2011 smo v cerkvi sv. Nikolaja priredili prvega v nizu sedaj že tradicionalnih božičnih koncertov učiteljev in učencev. Koncert je postal eden naših najbolj obiskanih in najbolj pričakovanih koncertov. Ker smo želeli naše učence, ki s svojim delom še dodatno izstopajo in tako promovirajo našo šolo kot tudi širše okolje, dodatno nagraditi in se jim na takšen način tudi zahvaliti, smo v šolskem letu 2011/2012 uvedli dve nagradi, ki ju podeljujemo na zaključni slovesnosti ob koncu šolskega leta. Najvišje priznanje, katerega lahko prejme učenec Glasbene šole "Risto Savin" Žalec, predstavlja zlata nota. Vsako leto jo lahko dobita največ dva učenca ali skupini, izjemoma trije. O podelitvi zlate note odloča na zadnji ocenjevalni konferenci v šolskem letu zbor strokovnih delavcev na podlagi predloga, ki ga poda razrednik (mentor), skladno z internim pravilnikom šole o podeljevanju zlate note. Prejemniki so lahko izključno učenci, ki zaključujejo šolanje na naši šoli, v času šolanja pa so s svojim delovanjem
izjemno prispevali k ugledu šole. Podeljuje se torej za čas šolanja, prvič pa je bila podeljena junija 2012. O vpisu v Zlato knjigo prav tako odloča zbor strokovnih delavcev na podlagi predloga, ki ga poda razrednik (mentor), skladno z internim pravilnikom. V Zlato knjigo so lahko vpisani učenci naše šole na podlagi rezultatov na tekmovalnem ali kateremkoli drugem področju, ki je reprezentativno za ugled šole, podeljuje pa se za dosežke v minulem šolskem letu.
Začetek šolskega leta 2012/13 ni prinesel prostorskih sprememb. Delo je potekalo ustaljeno, v veliki složnosti in motivacijski naravnanosti kolektiva. Prostorska stiska, ki je pravzaprav tradicija naše šole, se je še stopnjevala. Zato smo v učilnico preuredili tudi šolsko knjižnico. Kljub velikim težavam pri razporejanju učilnic za namene poučevanja, pa so vsi zaposleni z veliko delovno vnemo in izjemno kreativnostjo sodelovali na različnih prireditvah na celotnem območju našega šolskega okoliša in tudi širše. Vseh otrok, ki so se želeli vpisati v našo šolo, zaradi omejitev zaposlovanja žal nismo zmogli sprejeti, se je pa zato naš plesni oddelek že v prvem letu svojega delovanja izjemno razširil. Na šoli smo ustanovili šolski sklad, v katerem se zbirajo sredstva, ki jih porabimo za natančno določen namen. Zato smo 29. novembra 2012 prvič izvedli dobrodelni koncert z naslovom Glasbene želje v korist šolskega sklada, ki je izjemno uspel in upravičil svoj namen. Zbrana sredstva smo namenili pomoči potrebnim učencem. Koncert pa je prav tako kot božični postal tradicionalen in je eden naših najbolj obiskanih in pričakovanih koncertov nasploh. Šolski sklad od ustanovitve redno deluje pod upraviteljskim vodstvom upravnega odbora, katerega predsednik je Januš Rasiewicz. V šolskem letu 2012/2013 smo uresničili željo po ponovni ustanovitvi zbora. S svojim delovanjem sta uspešno pričela mlajši in starejši pevski zbor, ki sta že prvo leto upravičila ustanovitev, saj sta se uspešno predstavila na več nastopih. Danes pevski zbor zelo uspešno vodi Biljana Ann Novak, ki je delo zbora razširila tudi na področje scensko-pevskih
prireditev, muzikalov. V naslednjem šolskem letu se je tradicija izjemnega povpraševanja po vpisu v našo šolo nadaljevala. Žal je zaradi varčevalne politike v državi in posledične nezmožnosti dodatnega zaposlovanja pred vrati ponovno ostalo precej učencev, ki so se želeli glasbeno izobraževati. Je pa v tem letu zaradi manjšega povpraševanja učencev za učenje harmonike, prekinil svoje delovanje harmonikarski orkester, učenci pa so na področju skupinske igre delovali le v obliki komorne igre. Harmonikarji so tako delovali do leta 2016, ko je harmonikarski orkester ponovno zaživel. Nadstandardno ponudbo dejavnosti smo še dodatno razširili. Poleg narodno-zabavnega ansambla, ki je v tem času uspešno deloval, smo ustanovili še jazz ansambel, s katerim smo ponovno predstavili nekaj novega. Odziv
na njihove nastope je bil odličen. Jazz ansambel pod mentorskim vodstvom Antona Alatiča navdušuje s svojimi nastopi po celotni Savinjski dolini, kot tudi širše po Sloveniji. V tem obdobju smo prostore v Domu II. slovenskega tabora, kjer smo izvajali pouk baleta in plesne pripravnice, zapustili, in se preselili v prostore zasebnega podjetja, prav tako v bližini šole.Odlično delo, prisotnost na prireditvah, izjemni tekmovalni dosežki in zanimive samostojne prireditve so naš glas ponesle daleč naokrog. Zanimanje za vpis v našo šolo je postalo izjemno. Doslej smo še vedno našli možnosti, ideje in sredstva za širitev in obogatitev naše ponudbe, zato smo v šolskem letu 2014/2015 (tudi zaradi potreb naših orkestrov) pričeli s poučevanjem kontrabasa. Ob zaključku tega šolskega leta smo uvedli posebna priznanja za posebne dosežke, katera smo prvič podelili za šolsko leto 2014/2015. Prejmejo jih lahko učenci za izjemne tekmovalne dosežke kot tudi za posebne dosežke, podeljujejo pa se za minulo šolsko leto na zaključni slovesnosti ob koncu šolskega leta. Medtem je naš plesni oddelek še naprej uspešno deloval, zanimanje za vpis se je tako povečalo, da je nastala potreba po samostojnih baletnih prostorih v okviru naše stavbe. Le tako bi se lahko oddelek uspešno razvijal še naprej, vse naše dejavnosti pa bi bile združene pod eno streho. Ko pa smo uspeli zagotoviti dovolj sredstev, smo s pomočjo Občine Žalec del neobdelanega podstrešja preuredili v baletno dvorano. Z gradnjo smo pričeli leta 2015. Dvorano smo za pouk baleta opremili z vrhunskim baletnim podom, s kakršnim se lahko pohvali le redkokatera plesna dvorana v Sloveniji, ter z vsem, kar je potrebno za kvalitetno delo baletnikov. S tem smo učenkam baleta ponudili največjo možno varnost pred morebitnimi poškodbami, najboljše možne pogoje za delo, hkrati pa delovanje plesnega oddelka uredili na takšen način, da je zvočno popolnoma nemoteče za ostale učitelje na šoli. Ob baletni dvorani smo uredili še ustrezne pripadajoče prostore ter učilnico, ki jo uporabljamo za poučevanja petja. 10. novembra 2015 smo nove prostore na slovesni prireditvi predali svojemu namenu, častna pokroviteljica dogodka pa je bila baletna solistka SNG Opera in balet Ljubljana, in v tistem trenutku zelo znana medijska osebnost, Ana Klašnja. Ker je povpraševanje za vpis v plesni oddelek znova naraslo, smo ustanovili še plesni vrtec. Plesni oddelek je tako pridobil izjemne pogoje za svoje delovanje, učenci in mentorica pa so s svojim delom povsem upravičili investicijo v nove prostore. Baletna dvorana je za glasbeno šolo, za našo občino in za celoten šolski okoliš izjemna pridobitev, vsi učenci matične glasbene šole v Žalcu pa so odtlej ponovno združeni pod eno streho. To obdobje pa v povezavi z baletom zaznamuje še en poseben dogodek: k baletu se je vpisal prvi fant, leto za njim pa še drugi. Medtem ko smo v Žalcu zgradili baletno dvorano, smo na Polzeli delovali v prijetnem okolju gradu Komenda, v Preboldu, v Braslovčah in na Vranskem pa v prostorih osnovnih šol. Občina Vransko nam je v kletnih prostorih vrtca izjemno lepo uredila učilnico tolkal, ki pa je nismo pričeli uporabljati takoj, saj za pouk tolkal ni bilo dovolj učencev. Leto 2016 je bilo za nas ponovno izjemno. Občina Prebold
je prisluhnila našim večletnim prizadevanjem, prošnjam in utemeljitvam, ter nam uredila samostojne prostore na podstrešju Osnovne šole Prebold. Pridobili smo tri učilnice za individualni pouk in eno večjo za skupinski pouk. Občina je zagotovila izgradnjo prostorov, sami pa smo poskrbeli za notranjo opremo, glasbila in zvočno izolacijo prostorov. 13. decembra 2016 smo nove prostore slavnostno predali namenu.
